O Marija

O Marija,

Ti, ki si skrbno poslušala Božjo postavo
ter tako postala Odrešenikova mati
in Kraljica miru,
ozri se na vsa ljudstva sveta.

Kakor si goreče molila
v začetkih Cerkve
tako nam tudi danes izprosi
živo zaupanje v Tvojega Sina,
iskreno medsebojno spoštovanje,
velikodušno ljubezen do vseh
in željo sodelovati pri Božjih načrtih.

Tvoji materinski ljubezni priporočamo
vse naše slovenske družine
doma in po svetu.
Izprosi jim dar zvestobe,
miru in ljubezni.

Kot dobrohotna tolažnica
vseh preizkušanih
in mogočna pomočnica kristjanov
zaceli vse skeleče rane
našega naroda,
da bomo živeli
v popolnem sožitju in spravi.

Daj, da bomo v vsem izpolnjevali
Zapovedi Tvojega Sina
in tako gradili nov svet pravičnosti,
svobode, miru in ljubezni.

Amen

Izročitev slovenskega naroda Mariji

Sveta Devica Marija! Ti si Jezusova Mati: ti si ga pod srcem nosila, ga rodila in si z njim pod križem trpela.

Ti si tudi naša Mati: tvoja materinska roka nas je varovala skozi vso zgodovino.

Tebi izročamo sami sebe, da bi v molitvi in pokori spreminjali svoja srca.

Tebi izročamo naše družine, da bi bile odprte za življenje in bi mladim odkrivale duhovne vrednote.

Tebi izročamo Cerkev na Slovenskem, da bi v zvestobi evangeliju gradila edinost.

Tebi izročamo slovensko domovino, da bi napredovala v luči vere in krščanskega izročila.

Tebi izročamo naše rojake po svetu, da bi ostali zvesti Bogu in svoji domovini.

Tebi, naša Mati, se danes vsi skupaj posvetimo.

Sprejmi nas v svoje varstvo in nas izroči Svojemu Sinu Jezusu, našemu Odrešeniku, ki živi in kraljuje vekomaj.

Amen.

Zadela me je strela

Če kdo od vas dvomi ali misli, da BOGA ni, in da je onostranstvo snov za snemalce filmov, ali če je kdo mnenja, da je s smrtjo vsega konec, naj vzame v roke tole knjižico. Toda preberite jo od začetka do konca. Gotovo se bo vaše mnenje spremenilo, četudi je še tako skeptično.
Gre za dejstvo, za dogodek, ki je dobro dokumentiran in se je zgodil leta 1995. Gospa dr. Gloria Polo je Kolumbijka. Zobozdravnica, ki je pri nesreči »umrla« - bila je tako težko poškodovana, da je nekaj dni ležala v »komi« in so jo ohranjali pri življenju le medicinski aparati. Če bi aparate izključili, bi takoj umrla. Zdravniki so že popolnoma obupali nad njo in so že hoteli odklopiti aparate. Le njena sestra. ki je prav tako zdravnica, je vztra-jala, naj jih še pustijo delovati.
Med svojo komo je stala na drugi strani resničnosti, v onostranstvu, in se je smela spet vrniti. da bi bila pričevalka tistim, ki ne morejo verovati. Torej nam je od tam prinesla sporočilo. Ampak preberite ga v nasled-njih straneh rajši sami in to neposredno iz njenih ust ...
Gospa Gloria je smela v tem sodobnem času, v mističnem doživetju, ki ga tako razločno opisuje, za trenutek pogledati v svojo »Knjigo življen-ja«. In to doživetje jo je tako pretreslo, da je po naročilu GOSPODA posta-la pričevalka v »PUŠČA VI VERE« današnjega časa. Pri tem sta bistvo njenega sporočila in njeno doživetje le pogled na neskončno ljubezen BOGA do človeka in na NJEGOVO veliko usmiljenje. Govori o isti temi kot sedanji papež Benedikt XVI. v prvi encikliki »DEUS CARITAS EST« (BOG je LJUBEZEN).
BOG nam vedno znova daje dokaze, pa vseeno zanikamo NJE-GOV OBSTOJ.

Tukaj je knjižica celotnega PRIČEVANJA O VERI  ga. dr. Glorie POLO ORTIZ.

Napuh, začetek vseh grehov

Kadar torej delaš prav, ne boj se, če te vidijo, boj se le, da ne boš delal zato, da te vidijo.

Napuh je ljubezen do lastne odličnosti. Sodim, da je napuh velika pregreha, kajti velik greh je moralo biti to, kar je pahnilo angele z neba, strašen greh, ker jih je naredil za hudobne duhove in jih za vedno izključil iz božjega kraljestva. V resnici je napuh velik greh in začetek vseh ostalih grehov, kakor pravi Sveto pismo: Vir vseh grehov je napuh. In da ga ne boš imel za nekaj majhnega in ga podcenjeval, te isto Sveto pismo opozarja: Začetek človeškega napuha je odpasti od Boga.

Je to greh, ki te vrže v temo, da zlorabiš svobodno voljo in te tako loči od Boga ter te zavede v vse mogoče druge grehe, tako da tisti, ki je bil tovariš angelov, postane svinjski pastir, potem ko je zapravil svoje premoženje s slabimi ljudmi.

Da bi se ti znal boriti proti tej pregrehi napuha, se je Bog rodil v ponižnosti. To je vzrok, to je tisti veliki greh in težka bolezen duš, ki je bila povod, da je prišel z nebes vsemogočni zdravnik v podobi hlapca. Trpel je zasramovanje in je umrl na križu, da bi z učinkovitostjo tako močnega zdravila pozdravil človeško ošabnost.

Naj te ne prevara napuh, če vidiš, da je poln dobrih del. Vedi, da vrši nekatera zelo podobna ali pa celo enaka dela, kot jih vrši ljubezen. Ljubezen daje jesti lačnim, isto dela tudi napuh; toda ljubezen dela to, da bi bil Bog proslavljen, medtem ko napuh išče svoje hvale. Ljubezen oblači nagega, in tudi napuh ga oblači; posti se ljubezen, posti tudi napuh; ljubezen pokopava mrtve, isto dela tudi napuh.

In kako prepoznati, ali je napuh tisti, ki navaja k delanju dobrega? Kdo to pozna? Usmiljenje in napuh dajeta jesti lačnemu, sprejemata tujce in pomagata revežem. Ljubezen, to se pravi, človek, ki ga nagiba Ljubezen, izpoveduje Kristusovo ime in zato trpi mučeništvo. Tudi napuhnjen človek da življenje izpovedujoč Kristusa, toda prvi ima ljubezen, drugi ne. Tisti, ki ga ne vodi ljubezen, naj posluša apostola Pavla, ki pravi: Tudi če bi razdal vse svoje imetje revežem in ko bi žrtvoval svoje telo, da bi zgorelo, pa bi ne imel ljubezni, mi nič ne koristi.

Stopi zatorej v svojo vest. Njo moraš vprašati, ne oziraj se na bujnost vej, glej marveč na korenino, ki je v zemlji. Je ta korenina napuh? Če tudi imajo tvoja dela videz dobrih del, v resnici tvoja dela ne bodo dobra. Je ljubezen korenina? Bodi miren, nič slabega se ti ne bo pripetilo. Napuhnjenec se laska, medtem ko je tisti, ki dela iz ljubezni, strog. Prvi da obleko, drugi kaznuje. Oni da obleko, da bi ugajal ljudem, ta kaznuje, da s kaznijo popravi bližnjega. Veliko bolj je všeč Gospodu kazen iz ljubezni, kot miloščina iz napuha. Pojdi zatorej vase in v vsem, kar delaš, imej pred očmi Boga, ki je priča. Kadar torej delaš prav, ne boj se, če te vidijo, boj se le, da ne boš delal zato, da te vidijo. Naj te le vidijo ljudje, toda zato, da slavijo Boga.

Kadar se izmikaš pogledu ljudi, ko delaš dobro, oropaš bližnjega dobrega zgleda in hkrati zmanjšaš slavo božjo, ki bi jo od tvojega dobrega dela lahko prejel. V tem primeru daš miloščino dvema lačnima: enemu daš kruha, drugemu daš pravičnost. Med tema dvema lačnima se nahajaš ti, ki delaš dobro. Če ljubezen da jesti prvemu, se usmili obeh in obema poskušaj pomagati, čeprav drugi potrebuje samo dober zgled, da ga bo posnemal.

Ne boj se: če imajo napuhnjeni ljudje svoje praznike, jih imajo tudi ponižni. Hrana ponižnega je pravičnost, enako kot je hrana grešnika napuh. Zato tudi ni čudno, da je srce napuhnjenega nenasitno. Tudi napuhnjeni hočejo služiti evangeliju, v resnici pa služijo le sebi, kajti mislijo samo na to, kar je v njihovo korist, ne pa kar je v slavo Jezusa Kristusa. Gorje pa tistemu, ki išče samo svojo korist!

Tudi če bi delal čudeže, se ne napihuj, veseli se marveč, da je tvoje ime zapisano v nebesih. Nesrečen si, če tvoje ime ni zapisano v nebesih! Ti mar grozi, ker ne obujaš mrtvih? Ali pa ker ne hodiš po vodi? Ali pa ker ne izganjaš hudobnih duhov? Če si dobil milost, da delaš velika dela, jo uporabljaj s ponižnostjo, ne z napuhom, kajti sam Gospod pričuje, da so tudi nekateri lažni preroki delali čudeže.

Gospod, če nisem popolnoma prost tega velikega greha, ki je napuh, bodo moje besede prijetne ljudem, ne bodo pa prijetne tebi. Napuhnjen človek gleda samo na to, da bi ugajal ljudem; ponižen pa nasprotno obrača pogled v svojo notranjost, kjer ti bereš razločno in skuša tebi ugajati. Zatorej moja edina slava obstaja v pričevanju moje vesti in tako bom dejal: O, Gospod, moja pomoč in moj rešitelj! Moja pomoč v dobrem, moj rešitelj od slabega. Moja pomoč, da vztrajam v tvoji ljubezni, moj rešitelj, da me rešiš moje hudobije.

Avtor: Sv. Avguštin

Molitev ljubezni

S SVETIM DUHOM VŽGANI

Gospod Jezus, prišel si, da odrešiš in zveličaš svet. Ti si Očetova ljubezen. Ljubil si nas in si sebe daroval za nas. Čudim se, Jezus, kako pogosto nas ponudba tvoje neizrekljive ljubezni pušča hladne. Čudim se, kako mirno in ravnodušno nam ostaja srce spričo daru tvoje ljubezni, spričo žrtve tvojega življenja.

O Gospod moj, prišel si, da vržeš ogenj na zemljo, toda v meni, v nas velikokrat komaj brli; le topel pepel, le kakšen dimček, plamena ljubezni pa nikjer. Jezus, vžgi v naših dušah svetli plamen. Vžgi nas v navdušenju zate, za tvojo ljubezen, za tvoje delo. Vžgi nas, da bomo mogli postati zvesti in predani apostoli tvoje ljubezni.

Vžgi ali spet razžari to svetlobo v naših dušah. Že po zakramentu krsta in birme si nam podaril svojo luč, svojo ljubezen. Naj ne ostaneta zakopani, zadušeni v morju drugih skrbi, drugih problemov, načrtov in želja. Bodi ti, Jezus, naša prva želja, naš prvi cilj.

Jezus, zahvaljen za moč, ki jo daješ človeku, da se more ogreti, vžgati za te ali one stvari, za dragocene ideale.

Daj, Gospod, da se zdaj vžgemo za tebe in za vse, kar je tvojega, kar služi tvoji dobroti in ljubezni.

Jezus, daj da te ljubimo  iz vsega srca! Daj, da te ljubimo vroče z ognjem in vero, z navdušenjem in močjo, ker si tudi ti nas tako ljubil, ker si nas ljubil do konca.

Križ govori o ljubezni, ki se je razdala za vse nas. Veliki petek je dan ljubezni, darovane na Golgoti. Kruh in vino zadnje večerje nam govorita o ljubezni, ki je večno živa in se nam tudi danes daje v zakramentu svete evharistije, v obhajilnem použivanju tega daru. To je nenehoma ponujena ljubezen kot kruh, kot pijača, kot temeljni izvir življenja.

Vstajenje nam govori o ljubezni, ki je premagala smrt, sovraštvo, temo; govori nam o živi ljubezni! Binkošti nam govore, da je ta ljubezen izlita v naša srca, da smo tudi mi deležni daru – Svetega Duha, ki se hoče tudi danes, bolj kot kdajkoli  razliti na vsakogar od nas in postati viden svetu, v katerem živimo, da bi tudi danes zmagala ljubezen!

Jezus, daj mi žar te ljubezni. Vžgi luč v mojem srcu, razžari mojo dušo v ljubezni! Podpiraj me v šibkosti mojega bitja, podpiraj nas brez nehanja. Amen.