Mesec rožnega venca

 

Kako je nastala molitev rožnega venca?

O tem, kdo si je »izmislil« to molitev, si zgodovinarji niso edini. Nekateri trdijo, da jo je vpeljal ustanovitelj dominikancev sv. Dominik iz Španije, drugi menijo, da jo je sestavil kartuzijanski menih Dominik iz Prusije. Kakorkoli že, značilno je, da je molitev rožnega venca uvedel nekdo, ki je nosil ime »Dominik«, kar pomeni »Gospodov«. In to molitev so takoj hvaležno in z veseljem sprejeli kristjani, ki so želeli biti »Gospodiv« in se – skupaj z Marijo, Gospodovo materjo vedno bolj upodabljati po vzoru našega Gospoda Jezusa Kristusa.

 In kaj pravzaprav delamo pri molitvi rožnega venca?

Ponavljamo molitev zdravamarija, katere prvi del je v celoti sestavljen iz besed Svetega pisma, iz Božje besede, vzete iz Lukovega evangelija! Začenjamo z angelovim pozdravom Mariji: »Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj!« Nato nadaljujemo z navdihnjenimi besedami sorodnice Elizabete, ki je, vsa prevzeta od Svetega Duha, zaklicala: »Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa«, Jezus.
V tej molitvi torej izgovarjamo besede angela in Svetega Duha, besede, ki jih niso izumili ljudje, ampak jih je posredoval Bog sam! In tem besedam dodajamo našo ponižno prošnjo, da bi ona, ki je najbolj znala izpolnjevati Božjo voljo in je sama vsa brezmadežna, prosila pri Bogu za nas, uboge grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri.

V ta venec zdravamarij pa je vpeto še premišljevanje o Jezusovem in Marijinem življenju in delovanju.

Po: J. Kužniku

Rožni venec

Slomškova nedelja

Kaj je Slomšek storil za slovenski narod?

 1.  Leta 1859 je prestavil sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. S tem preroškim dejanjem je omogočil 200.000 Slovencem na levi strani Drave, da so ohranili svoj jezik, vero, kulturo, skratka dom in rod.

2. Leta 1852 je s svojimi somišljeniki ustanovil Mohorjevo družbo, ki je najstarejša slovenska književna ustanova. Z milijonskimi nakladami svojih knjig je naučila Slovence ne samo brati in pisati, marveč tudi moliti in peti. Utrjevala je narodno zavest in širila obzorja duha in srca. Učila je in kazala pot k napredku; učila je ljubiti domovino in si prizadevati za njeno neodvisnost.

3. Kot ljubitelj slovenskega jezika je poučeval duhovniške kandidate v slovenskem jeziku. V duhu slovanskih apostolov, sv. Cirila in Metoda, se je držal načela: K slovenskemu človeku mora priti duhovnik s slovenskim jezikom, da krščanska vera ne bo nekaj tujega in vsiljenega, marveč nekaj domačega.

4. Slovenski pedagogi in strokovnjaki za šolstvo imajo Slomška za "ustanovitelja in utemeljitelja slovenske ljudske šole". Ob številnih učbenikih, ki jih je sam sestavil ali pomagal sestavljati, poleg njegovega pedagoškega priročnika "Blaže in Nežica v nedeljski šoli", potrjuje to resnico dejstvo, da s Slomškovim trudom močno naraslo število rednih in nedeljskih šol.

5. S številnimi mladinskimi spisi zavzema Slomšek mesto ustanovitelja slovenskega mladinskega slovstva, zavedajoč se načela: Kdor dela za mladino, dela za prihodnost naroda in Cerkve!

6. Pri vsem tem ne moremo iti mimo njegovih pesmi, ki jih slovenski narod presaja iz roda v rod. Mnoge Slomškove pesmi so ponarodele, kar pomeni, da jih je ljudstvo sprejelo v svojo last.

7. Krona vsega Slomškovega življenja in dela pa je njegova svetost. Z njegovo beatifikacijo dobiva slovenski narod iz svojih vrst prvega svetnika, uradno razglašenega pred vesoljno sveto Cerkvijo. 

Po: dr. F. Kramberger

Ozka vrata

Evangelij po Luku 13,22–30

22 Ko je Jezus učil na poti v Jeruzalem, je šel skozi mesta in vasi. 23 Tedaj mu
je nekdo rekel: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« On pa jim je dejal:
24 »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo
želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. 25 Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste
ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam
bo odvrnil: ›Ne vem, od kod ste.‹ 26 Tedaj mu boste začeli govoriti: ›Pred teboj smo
jedli in pili in po naših ulicah si učil,‹ 27 toda rekel vam bo: ›Ne vem, od kod ste.
Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!‹ 28 Tam bo jok in škripanje z zobmi,
ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe
pa vržene ven. 29 Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli
za mizo v Božjem kraljestvu. 30 In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo
zadnji.«

Mati Terezija

MOLITEV K BLAŽENI TEREZIJI IZ KALKUTE

Blažena Terezija iz Kalkute,
ki si želela ljubiti Jezusa tako, kakor še ni bil ljubljen nikoli poprej,
v celoti si se mu podarila in mu nisi ničesar odrekla.
V zedinjenju z Marijinim brezmadežnim srcem
si sprejela njegov klic, da tešiš njegovo neskončno žejo po ljubezni in po dušah
ter postaneš prinašalka njegove ljubezni najbolj ubogim med ubogimi.
Z ljubečim zaupanjem in popolno predanostjo si izpolnila njegovo voljo
in izpričala veselje popolne predanosti njemu.
Tako tesno si se zedinila z Jezusom,
svojim križanim Ženinom,
da je blagovolil s teboj deliti smrtni boj svojega srca
ko je visel na križu.
Blažena Terezija, obljubila si, da boš nenehno prinašala luč ljubezni tem, ki so na zemlji;
prosi za nas, da bomo tudi mi želeli tešiti Jezusovo žgočo žejo,
ga goreče ljubili, z njim veselo delili trpljenje,
in mu z vsem srcem služili v svojih bratih in sestrah,
posebno v teh, ki so najmanj ljubljeni in najbolj nezaželeni. Amen.

Marijino vnebovzetje

Marijino vnebovzetje – veliki šmaren, slovesni in zapovedan praznik v Katoliški Cerkvi

Največji cerkveni Marijin praznik je Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren.

Marijino vnebovzetje - Carracci

Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav veliki šmaren sodi med najstarejše Marijine praznike (prve omembe segajo še v obdobje pred 4. st. po Kr.), je papež Pij XII. versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic – izpričujejo stoletno vero v Marijino vnebovzetje.

Pisna vira, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio), sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva, npr. sv. Janeza Damaščana, sv. Efrema Sirskega, sv. Epifanija in Timoteja Jeruzalemskega.

V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je veliki šmaren v našem verskem izročilu globoko zakoreninjen. Katoliška in Pravoslavna Cerkev ta praznik obhajata na isti dan.

V preteklosti so ljudje za veliki šmaren veliko romali. Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih.

Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja v večnosti. To dejanje predstavlja napoved vstajenja mrtvih, ki ga bomo ob sodnem dnevu deležni vsi ljudje.

Marijino vnebovzetje pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene.

Praznovanje velikega šmarna nas želi spomniti tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika.