Molitev vere rešitev za bolnika

Zakrament bolniškega maziljenje v pomoč in oporo bolnim

Bolniško maziljenje je zakrament, ki je namenjen podeljevanju božje milosti bolnikom. Ali ga lahko prejmejo samo tisti, ki so neozdravljivo bolni in se pripravljajo na smrt, ali je primeren tudi za nosečnice pred porodom in za tiste, ki se pripravljajo na težjo operacijo? Kaj se pri tem zakramentu sploh dogaja in kakšni so njegovi učinki? O tem smo se pogovarjali s Petrom Leskovarjem, župnikom iz Slovenj Gradca.

Župnik Leskovar se že več kot petnajst let vsak večer odpravi v bolnišnico in obišče znane in manj znane bolnike. To dojema kot milosten čas, saj odhaja od njih izpolnjen, obogaten z mirom in srečo.

»Z bolniškim maziljenjem imam zelo lepe izkušnje,« pove. »Verjetno pri podeljevanju nobenega drugega zakramenta ne bi mogel doživeti toliko solz in ganjenosti ter toliko poglobljenega veselja nad tem, da je Bog z nami,« dopolni svoje razmišljanje. V bolezni je človek najbolj razgaljen, takrat se zazre v svojo moč in nemoč tako zelo globoko, da zadrhti pred resničnostjo svojega bivanja in je preprosto srečen, če zazna že majhno izboljšanje svojega zdravstvenega stanja.

Sadovi bolniškega maziljenja
Petra Leskovarja so najbolj zaznamovala srečanja z bolniki, katerih življenje, tako se je zdelo, se je iztekalo. Toda po prejemu zakramenta bolniškega maziljenja so oživeli in njihovo zdravstveno stanje se je začelo izboljševati. Srce mu zapoje, ko jih vidi pri sveti maši še leto, dve, tri po prejemu zakramenta. Prav bolniki, ki so ozdraveli po prejemu bolniškega maziljenja, so zanj dodatna spodbuda, da se vedno znova zave, da so to milostni trenutki. Tudi velikemu številu otrok, ki so bili hudo bolni, se je po bolniškem maziljenju zdravje povrnilo. Seveda pa se telesno zdravje ne povrne vsem. Glavni sad bolniškega maziljenja je namreč notranji mir.

»Ko sem povabljen k bolniku, se odpravim k njemu z željo, da se zgodi božja volja. Ljudje imamo številne želje, toda Bog v svoji ljubezni najbolje ve, kaj kdo potrebuje. Odrešenjsko dogajanje, ki se odvija znotraj samega podeljevanja zakramenta, je zelo globoko in edinstveno,« je delil z nami svoje izkušnje Peter Leskovar. Že velikokrat je doživel, da so de ljudje, ki so bili že dolgo bolni ter so zaradi močnih bolečin dneve ter noči glasno vzdihovali, po prejemu bolniškega maziljenja povsem umirili. Tudi mnogi zdravniki in medicinske sestre opažajo, da po prejemu bolniškega maziljenja bolniki laže sprejmejo bolezen. »Zakrament bolniškega maziljenja podeljuje posebno milost, ki bolnika v njegov blagor in v blagor Cerkve še globlje zedinja s Kristusovim trpljenjem. Podari mu tolažbo, mir in pogum in tudi odpuščanje grehov, če se bolnik ni mogel spovedati,« beremo v Katekizmu katoliške Cerkve.

Večplastno milostno dogajanje
V miselnost mnogih katoličanov se je zajedlo staro prepričanje, da je bolniško maziljenje primerno samo za tiste, ki se bližajo koncu življenja. Peter Leskovar pa je poudaril: »Zakrament bolniškega maziljenja se ne podeli samo tistim, ki odhajajo s tega sveta, ampak tudi tistim, ki so sredi bolezni, sredi hudega trpljenja.« Slednje je lahko telesno, duševno ali tudi duhovno. »Vse bolj prihaja v ospredje duhovna in duševna plat človeka, kjer je ogromno bolečin, stisk, žalosti; preprosto rečeno bolezni,« ugotavlja Leskovar. Za bolniško maziljenje lahko zaprosijo tudi nosečnice, ki se pripravljajo na porod; vsi tisti, ki se pripravljajo na večji kirurški poseg. Ta zakrament je primeren tudi za ljudi, ki so psihično na tleh, ker bi se radi rešili kake odvisnosti ... Je večplastno milostno dogajanje za rešitev v težkih bolezenskih stanjih, ko se počutimo nemočne.

Z vero in zaupanjem
Za bolniško maziljenje lahko duhovnika zaprosimo sami npr. po sveti maši ali to naročimo prijateljem, znancem ali sosedom … Primeren čas za prejem tega zakramenta je takrat, ko jasno spoznamo, da nam je zaradi stanja, v katerem smo, zares težko; ko smo pred večjim kirurškim posegom ali pred dolgotrajnim zdravljenjem. »Ne čakajte na najhujše trenutke, pridite že malo prej,« nagovarja Peter Leskovar. »Takrat ko je težko in hudo, je pametno prejeti zakrament, zaprositi zanj prej pa je dobro in modro,« dodaja. Zelo pomembno se mu zdi, da zakrament sprejmemo z vero in zaupanjem.

Zakrament bolniškega maziljenja je vedno na voljo. Vsak duhovnik lahko podeli bolniško maziljenje. V njem je najbolj globoko zajeta triletna doba Jezusovega javnega delovanja. Jezus se je namreč veliko družil z bolniki in jih ozdravljal. Prav s tem, ko se je družil z najšibkejšimi in jim pomagal, je prepričal in navdušil za vero mnoge pogane. V Svetem pismu beremo: »Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj molijo nad njim ter ga v Gospodovem imenu z oljem mazilijo. In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo okrepil« (Jk 5, 14). Mar niso te besede jasna spodbuda in usmeritev, da nas ne bi bilo strah pred tem zakramentom, ki želi biti blizu človeku v stiski? In kako poteka podeljevanje zakramenta?

Bolniška praksa
V Slovenj Gradcu je ustaljena navada, da duhovniki obiščejo vse bolnike vsako soboto. »Ko vidim, da je človek v težkem stanju, ga tudi mazilim. Najljubše pa mi je, da me pokličejo in mi povedo za osebo, ki je hudo bolna in potrebuje bolniško maziljenje,« je dejal Peter Leskovar. »Včasih so ob podelejvanju zakramenta navzoči tudi sorodniki, včasih pa ne čutijo potrebe ali jim je pretežko,« je še dodal. Svojce je včasih strah, kako se bo bolnik odzval. »Do sedaj me še noben, ki sem ga prišel mazilit, ni nagnal. S pogovorom se da vse urediti. Bolniškega maziljenja nikomur ne vsiljujem,« je prepričljivo povedal Peter Leskovar.

Zaveda se, da je v ljudeh še vedno živ predsodek, da bo bolnik mislil, da je tik pred smrtjo, če bodo poklicali župnika. Da bi spremenili to miselnost, v župniji Slovenj Gradec vsaj dvakrat letno (na binkošti in za praznik lurške Matere božje, ki je 11. februarja) spregovorijo v cerkvi o moči in pomenu bolniškega maziljenja ter povabijo ljudi k prejemu tega zakramenta. V zadnji letih je v Slovenj Gradcu izrazilo željo po prejemu zakramenta veliko več ljudi. Peter Leskovar si želi, da bi bili v vseh župnijah določeni trije datumi, ko bi lahko vsak prejel zakrament bolniškega maziljenja in spoznal njegovo blagodejno moč. Ta budi vero, prijateljstvo, povezanost in dobro v sleherni skupnosti. Kako se pripraviti na prejem zakramenta božjega usmiljenja?

Priprava na zakrament
Bolezen je ena sama priprava na zakrament bolniškega maziljenja. Seveda pa brez vere v božjo bližino, božje varstvo in v božji blagoslov ni mogoče nič spremeniti. Mnogim bolnikom pomaga, če slišijo, kako je prejem tega zakrament pomagal kakemu znancu ali prijatelju. Pomembna je tudi vera staršev, sorodnikov, cele skupnosti, ki moli in prosi, da bi Bog bolniku podelil milost zdravja. Po mnenju Petra Leskovarja bi morali vsak dan prositi Sv. Duha za dušno in telesno zdravje, tako kot tudi vsak dan jemo. Na binkoštni praznik smo povabljeni, da spremenimo svoje navade in razvade, ki škodujejo tako nam kakor drugim, ki so z nami na poti življenja. Bolezensko stanje nas vabi k spremembi, k počlovečenju, k drži darovanja, ljubezni, prijateljstvu, zastonjskosti. Sveti Duh vedno znova posreduje milostno dogajanje, da bi našli sebe in druge, da bi se razumeli, se medsebojno spoštovali in bili res ljudje.


Urša Černivec

22. nedelja Svetega pisma

Sveto pismo – knjiga za današnji cas Vzemimo v roke Sveto pismo! Sprejmimo ga kot Gospodov dar, ki nam ga po Cerkvi nenehno ponuja! Božjo besedo vzemimo za svojo. Naj postane sestavni del našega vsakdanjika! Ponotranjimo jo in ji dovolimo, da od nas nekaj zahteva, hkrati pa nas napolni z veseljem, saj je polna sladkosti. Napolnjeni z upanjem bomo mogli Božjo besedo deliti z vsakim clovekom, s katerim se bomo srecali (prim. Ecclesia in Europa 65). Omenjene spodbude so povzete po poslanici papeža Janeza Pavla II. (1920–2005), ki jo je napisal za Cerkev v Evropi in v kateri krajevne Cerkve poziva, naj sporocilo upanja posredujejo današnjemu cloveku. Mnogi ljudje živijo v strahu in brez upanja, za oboje naj bi namrec imeli razloge in pravico, saj je svet poln razprtij in konfliktov, med verskimi in etnicnimi skupinami vladajo napetosti, mnogo je tudi nasilja med ljudmi in vojn med narodi. Cloveškemu življenju pretijo raznolike nevarnosti, saj znanstveni napredek pogosto pozablja na dostojanstvo clovekove osebe. Družinske vezi so razrahljane in cut za solidarnost z najbolj  potrebnimi tako doma kot v mednarodnih okvirih se izgublja. Kljub vsemu pa kristjani živimo v upanju, kajti v Svetem pismu zapisana Božja beseda, ne prica le o brezpogojni Božji ljubezni do cloveškega rodu, ki se je razodela v Jezusu Kristusu, ampak tudi v težavah kaže pot v prihodnost. Tako v burni preteklosti kot tudi danes nas Gospod nagovarja po Svetem pismu in nam po besedi ponuja hrano in moc, ki ju potrebujemo za izvrševanje zaupanega poslanstva. Sveto pismo je v marsicem odlocilno vplivalo na življenje mnogih ljudi in narodov, narodne jezike je obogatilo s pomembnim besedišcem, navdihovalo pa je tudi literaturo, umetnost, glasbo in film. Knjiga vseh knjig, ki predstavlja srciko kršcanskega bogoslužja in molitve, ostaja izredni Božji dar za sodobni cas.

VEČ PREBERITE TUKAJ!

Naslov izvirnika: The Gift of Scripture

Sv. Miklavž

Kdo je sv. Miklavž?

V ponedeljek, 6. decembra, goduje sv. Nikolaj ali Miklavž, izredno priljubljen in poznan svetnik, ter tudi zavetnik Palčanov.

Njegov življenjepis delno povzemamo iz knjige Svetnik za vsak dan, ki jo je napisal Silvester Čuk.

Prvi datum, ki si ga številni otroci zapomnijo, je 6. december, god sv. Miklavža, kakor tudi pravimo sv. Nikolaju (kar v prevodu pomeni zmaga ljudstva). Nikolaj je bil zgodovinska osebnost, ki je v 4. stoletju kot škof živel v mestu Mira v Mali Aziji (gre za današnje mesto Demre v Turčiji). Svetnik na predvečer svojega godu hodi, kakor otroci v nedolžni preprostosti verjamejo, – s spremstvom, angeli in parklji, od hiše do hiše in prinaša otrokom darila, porednim pa šibe. Ponekod njegov god praznujejo kot dan krščanske dobrodelnosti: z materialnimi darovi se spomnijo zapuščenih, revnih in osamljenih otrok. Ob tej priložnosti lahko tudi v naših družinah otrokom odpiramo srca za potrebe ljudi, ki živijo v materialnem ali kakšnem drugem pomanjkanju.

 

Preberi več

Nagovori slovenskih škofov pri polnočnicah

Nagovor celjskega škofa msgr. dr. Stanislava Lipovška pri polnočni maši v stolnici sv. Danijela

Sobratje duhovniki, sestre in bratje v Kristusu !

»Ljudstvo, ki hodi v temi, je zagledalo veliko luč. Nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasijala svetloba…« (Iz 9,1). Preroška beseda, ki globoko v Stari zavezi napoveduje Odrešenikov prihod, se zdi, da je zapisana za naš čas, ko tudi mi dobesedno »hodimo v temi«, tavamo in se zvijamo v krčih zla in pritiskov gospodarske, socialne, verske in moralne krize ter zdihujemo in hrepenimo po rešitvi, miru, varnosti, prijateljstvu in sodelovanju. In verjemite, prav Božič je odgovor. Odgovor je radostno sporočilo božičnega praznika: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki je za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod« (Lk 2,10–11). Svetonočno bogoslužje postavlja oznanilo in dogodek Božjega rojstva iz preteklosti v sedanjost in omogoča, da to sporočilo nagovarja ljudi našega časa in najprej nas, ki smo tukaj zbrani.

Preberi več

Adventna molitev v družini

ADVENTNO BOGOSLUŽJE


V ADVENTNEM ČASU NAJ SE DRUŽINA, POSAMEZNIK ZBERE K SKUPNI MOLITVI OB ADVENTNEM VENCU.VSAK TEDEN PRIŽGEMO SVEČKO VEČ IN SE SPOMNIMO BLIŽINE PRIHODA ODREŠENIKA.

Pred molitvijo se dogovorimo za posamezne vloge.
Pokrižamo se: V IMENU OČETA IN SINA IN SVETEGA DUHA. AMEN.
Oče ali mati ali kdo drug pozdravi: V IMENU PRIHAJAJOČEGA JEZUSA VAS VABIM K SKUPNI MOLITVI IN NAJ NAS SPREMLJA MOČ NJEGOVEGA BLAGOSLOVA.
Zapojemo primerno pesem: JE ANGEL GOSPODOV ali POSLAN Z NEBES JE ANGEL ali VI OBLAKI GA ROSITE ali katero drugo adventno. Lahko tudi zmolimo namesto pesmi, molitev ANGEL GOSPODOV.
Preberemo odlomek BOŽJE BESEDE (iz Svetega pisma): Mr 13,33-37 ali Mr 1,1-8 ali Lk 1, 26-28; ali odlomke, ki jih imajo otroci napisane zgoraj v adventnem koledarju, ali odlomke dneva, ki se berejo pri sveti maši. (nekdo od navzočih lahko pove kakšno misel ob prebrani Božji Besedi. O njej se lahko tudi skupaj pogovorimo. Vsekakor pa ostanimo kakšen trenutek v tihoti). Preberemo lahko še zgodbo dneva iz adventnega koledarja in se o njej pogovorimo. Bogu se zahvalimo za dan, lahko povemo zahvale, morda se tudi opravičimo za dejanja, ki niso bila v skladu z Božjim načrtom dneva.

Preberi več