Slomškova nedelja

Kaj je Slomšek storil za slovenski narod?

 1.  Leta 1859 je prestavil sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. S tem preroškim dejanjem je omogočil 200.000 Slovencem na levi strani Drave, da so ohranili svoj jezik, vero, kulturo, skratka dom in rod.

2. Leta 1852 je s svojimi somišljeniki ustanovil Mohorjevo družbo, ki je najstarejša slovenska književna ustanova. Z milijonskimi nakladami svojih knjig je naučila Slovence ne samo brati in pisati, marveč tudi moliti in peti. Utrjevala je narodno zavest in širila obzorja duha in srca. Učila je in kazala pot k napredku; učila je ljubiti domovino in si prizadevati za njeno neodvisnost.

3. Kot ljubitelj slovenskega jezika je poučeval duhovniške kandidate v slovenskem jeziku. V duhu slovanskih apostolov, sv. Cirila in Metoda, se je držal načela: K slovenskemu človeku mora priti duhovnik s slovenskim jezikom, da krščanska vera ne bo nekaj tujega in vsiljenega, marveč nekaj domačega.

4. Slovenski pedagogi in strokovnjaki za šolstvo imajo Slomška za "ustanovitelja in utemeljitelja slovenske ljudske šole". Ob številnih učbenikih, ki jih je sam sestavil ali pomagal sestavljati, poleg njegovega pedagoškega priročnika "Blaže in Nežica v nedeljski šoli", potrjuje to resnico dejstvo, da s Slomškovim trudom močno naraslo število rednih in nedeljskih šol.

5. S številnimi mladinskimi spisi zavzema Slomšek mesto ustanovitelja slovenskega mladinskega slovstva, zavedajoč se načela: Kdor dela za mladino, dela za prihodnost naroda in Cerkve!

6. Pri vsem tem ne moremo iti mimo njegovih pesmi, ki jih slovenski narod presaja iz roda v rod. Mnoge Slomškove pesmi so ponarodele, kar pomeni, da jih je ljudstvo sprejelo v svojo last.

7. Krona vsega Slomškovega življenja in dela pa je njegova svetost. Z njegovo beatifikacijo dobiva slovenski narod iz svojih vrst prvega svetnika, uradno razglašenega pred vesoljno sveto Cerkvijo. 

Po: dr. F. Kramberger