Umestitev novega ljubljanskega nadškofa msg. dr. Antona Stresa

24.01.2010: Ljubljana

V nedeljo, 24. januarja 2009, ob 16.00, bo v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani umestitev novega krajevnega ordinarija, nadškofa metropolita msgr. dr. Antona Stresa.

folder
 

Papež Benedikt XVI. je dne 28. novembra 2009 sprejel odpoved službi dosedanjega ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Alojza Urana ter za njegovega naslednika imenoval dosedanjega mariborskega nadškofa koadjutorja in apostolskega administratorja celjske škofije msgr. dr. Antona Stresa.

V to službo bo po prebrani papeževi buli o imenovanju novega nadškofa umestil apostolski nuncij msgr. dr. Santos Abril y Castelló. Novi krajevni nadškof bo simbolično sedel na škofovski sedež, nato pa bo vodil evharistično bogoslužje, pri katerem bodo sodelovali verniki, duhovniki, škofje, nadškofje in kardinali iz domovine in tujine. Navzoči bodo tudi predstavniki državnih oblasti, diplomatskega zbora in javnega ter kulturnega življenja.

Prepevala bosta pevski zbor iz župnije sv. Nikolaja ter Mešani pevski zbor Anton Foerster s solisti in orkestrom pod vodstvom prof. Jožeta Trošta. Pevce bo na orglah spremljal Gregor Klančič. Izvajali bodo Mozartovo Mašo v G, op. 235.

Pri darovanju bo nadškofu msgr. Stresu družina prinesla simbolične darove: kruh, vino in svečo, ob koncu slovesnosti pa bodo novega nadškofa pozdravili še predstavniki duhovnikov, redovnikov in laikov ljubljanske nadškofije.

Slovesnost bosta neposredno prenašala Televizija Slovenija in Radio Ognjišče.


Življenjepis nadškofa msgr. dr. Antona Stresa

Nadškof msgr. dr. Anton Stres se je rodil 15. decembra 1942 v Donački gori v župniji Rogatec. Prva štiri leta je osnovno šolo obiskoval v Donački gori, štiri leta nižje gimnazije pa v Rogaški Slatini. Srednjo šolo je obiskoval na Interdijecezanski srednji školi za spremanje svećenika u Zagrebu, kjer je leta 1962 maturiral. V letih 1962 in 1963 je v Ohridu v Makedoniji služil vojaški rok. Dne 22. avgusta 1960 je vstopil v Misijonsko družbo lazaristov v Beogradu. Leta 1963 se je vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani, kjer je končal tri letnike. Študij je jeseni leta 1966 nadaljeval na teološki fakulteti pariškega Katoliškega inštituta (Institut Catholique de Paris). Tam je leta 1969 opravil licenciat iz teologije, magisterij iz filozofije pa na Filozofski fakulteti istega inštituta leta 1972.

Dne 1. oktobra 1974 je doktoriral iz teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani z disertacijo z naslovom Razvoj marksističnega pojmovanja religije v povojni Jugoslaviji, dne 30. novembra 1984 pa je doktoriral tudi iz filozofije na že omenjenem Katoliške inštitutu v Parizu z disertacijo z naslovom Pojem svobode pri Heglu in prevzem tega pojma pri Marxu.

Asistent na Teološki fakulteti v Ljubljani je postal 17. novembra 1972, visokošolski učitelj pri Katedri za filozofijo pa 3. oktobra 1974. Dne 14. februarja 1977 je postal docent, 7. septembra 1985 izredni profesor, 26. maja 1990 pa redni profesor pri isti katedri. Od leta 1983 do 1993 je bil predstojnik Katedre za filozofijo, od leta 1988 je bil predstojnik Inštituta za filozofijo in družbeno etiko. Med leti 1985–1987 in 1997–1999 je bil prodekan Teološke fakultete. Oktobra 1999 je prevzel službo dekana Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in jo opravljal do 1. septembra leta 2000.

V misijonski družbi je bil v obdobju 1988–1997 provincialni predstojnik (vizitator) jugoslovanske, pozneje pa slovenske province. Od leta 1985 je predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK).

Papež Janez Pavel II. (1978–2005) ga je 13. maja 2000 imenoval za ptujskega naslovnega in mariborskega pomožnega škofa. V škofa je bil v mariborski stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika posvečen 24. junija 2000. Za škofovsko geslo si je izbral geslo: »Vse zaradi evangelija«, ki povzema citat apostola Pavla: »Vse delam zaradi evangelija.« (prim. 1 Kor 9,23)

Nadškof msgr. dr. Anton Stres je bil od leta 1995 do 1999 podpredsednik Evropske konference Komisij Pravičnost in mir, od leta 1997 je konzultor (svetovalec) Papeškega sveta Pravičnost in mir v Rimu (Vatikan), od leta 1. maja 2004 do 11. januarja 2010 je bil predstavnik SŠK pri COMECE v Bruslju. Od leta 1997 vodi Komisijo SŠK za ureditev odnosov z državo. Pri SŠK je odgovoren tudi za duhovno oskrbo v Slovenski vojski, za pogajanja z mednarodnimi ustanovami v Združenju slovenskih katoliških skavtov in skavtinj. 16. marca 2007 je bil izvoljen za podpredsednika Slovenske škofovske konference.

Napisal je 18 knjig in brošur ter več kot 300 znanstvenih in strokovnih razprav ter poljudnih člankov v različnih revijah in časopisih.

Ob ustanovitvi novih škofij v Cerkvi na Slovenskem dne 7. aprila 2006 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za prvega škofa novoustanovljene celjske škofije. Za njenega škofa je bil umeščen 21. maja 2006 v Celju. Za nadškofa koadjutorja Nadškofije Maribor je bil imenovan 31. januarja 2009. Od imenovanja za nadškofa koadjutorja opravlja vlogo apostolskega administratorja Škofije Celje.

Sveti oče Benedikt XVI. je 28. novembra 2009 nadškofa Stresa imenoval za 35. rezidencialnega ljubljanskega nadškofa. Na 52. redni seji SŠK je bil do 16. marca 2012 izvoljen za njenega predsednika, vodenje nadškofije je prevzel 12. januarja 2010, slovesnost ob umestitvi pa je bila 24. januarja 2010.


Grb ljubljanskega nadškofa msgr. dr. Antona Stresa

Opis grba (angl. blazon)

Grb ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. dr. Antona Stresa je upodobljen na poznogotskem ščitu španske oblike. Črno in modro polje deli valoviti rez: zgoraj so tri zlate šestžarne zvezde, spodaj lebdeča zlata enojamborna koga (srednjeveška trgovska ali vojna ladja z visokimi boki) s srebrnim križnim jadrom.

Grb

Šlemni okras (šlem je iz več delov sestavljeno zlasti kovinsko pokrivalo za zaščito glave): Zelen galero (kardinalski klobuk), iz katerega izhaja na vsaki strani deset zelenih cofov v štirih vrstah po enega, dva, tri in štiri cofe. Za grbovnim ščitom je v navpični legi zlat t. i. patriarhov križ, znamenje nadškofa.

Grbovna deviza (življenjsko vodilo, geslo): Pod grbovnim ščitom je prostostoječ zelen napis Vse zaradi evangelija (prim. 1 Kor 9,23). Njegova različica v latinskem jeziku se glasi Omnia propter evangelium.

Razlaga uporabljenih simbolov:

Nadškof Stres si je tri zvezde izbral kot simbol Sv. Trojice (Bog Oče, Sin in Sveti Duh), ki so obenem tudi simbol treh kreposti (vere, upanja in ljubezni) ter svetijo na temnem nebu (na kar nakazuje črna barva v ozadju). Zvezde osvetljujejo ladjo kot simbol Cerkve na razburkanem morju (modro ozadje) in ji kažejo pot. Ladja je upodobljena tudi v grbu Pariza, kjer je nadškof Stres študiral. Simbol ladje je povezan tudi z dejstvom, da se naziv Stres nahaja v enem najstarejših dokumentov, ki zadevajo slovensko narodno ozemlje v darovnici cesarja Otona II. freisinškemu škofu Abrahamu iz leta 974. Tam je zapisano, da poteka meja darovanega ozemlja »usque ad uadum quem vulgo Stresoubrod uocant« oziroma »do plitvine, ki jo ljudsko imenujejo Stresov brod«. Po vsej verjetnosti se le-ta nahaja tam, kjer je danes vas Ladja pri Medvodah (prim. Franc Kos, Izbrano delo, Slovenska matica, Ljubljana 1982, 266–267).


Povzeto po besedilu, ki ga je pripravil dr. Tadej Jakopič, vodja Cerkvene heraldike pri HGV Heraldica Slovenica.

 

Nedelja Sv. Pisma

Nedelja Svetega pisma v Cerkvi na Slovenskem

21.nedelja Sv.Pisma 31.01.2010



V Cerkvi na Slovenskem bo v nedeljo, 31. januarja 2010, enaindvajseta nedelja Svetega pisma. Letos bo dogodek zaznamovan z letom duhovništva v vesoljni Cerkvi in letom evharistije v Cerkvi n Slovenskem.

Slovensko biblično gibanje (SBG), ki v Cerkvi na Slovenskem deluje od oktobra 1993, vsako leto pripravlja vsebinske poudarke in pripomočke za svetopisemsko nedeljo. Župnije so za svetopisemsko nedeljo prejele plakat, ki je letos uglašen na temo leta duhovništva in leta evharistije. Plakat želi predstaviti vzajemnost Božjega in človeškega, ki se posebej izraža v povezanosti duhovništva in evharistije.

Konstitucija o svetem bogoslužju (čl. 7) 2. vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965) pravi, da je Kristus pri daritvi svete maše navzoč v duhovnikovi osebi. On, navzoč pod evharističnima podobama kruha in vina pri sveti daritvi, je na plakatu v podobi kruha jasno v ospredju, duhovnik pa je viden le kot obris v smislu: 'On mora rasti, jaz pa se manjšati' (Jn 3,30). Roke, ki so neposredno povezane s hostijo in zato dobro vidne, bi lahko imenovali kot orodje: 'Jezus preko duhovnikovih rok vrši dobra dela, in tudi vsi smo poklicani, da bi bili orodje v Božjih rokah' (Gregor Vidic, soavtor plakata).

Predstavniki Slovenskega bibličnega gibanja si prizadevajo, da bi čim širši krog ljudi seznanili z vsebino Svetega pisma in jih uvajali v branje knjige knjig. Gibanje povezuje biblične skupine, ki jih je v Sloveniji okrog 200. Spodbuja nastajanje novih skupin in jim pomaga pri delu, prireja tečaje, razstave, predavanja, spodbuja in oblikuje praznovanje nedelje Svetega pisma, poglablja skupinsko in osebno delo s Svetim pismom ter izdaja biblično revijo z naslovom Božja beseda danes.

Bralci Božje besede ste vabljeni na dekanijsko srečanje bralcev Božje besede danes ob 15h v Postojno, kjer nas bo nagovoril g. Karlo Bolčina iz Štandreža pri Gorici z razmišljanjem »Miza Božje besede in Miza evharistije«. Za tem bo sledila še monodrama Gregorja Čušina z naslovom: Jona, besni prerok. K monodrami ste povabljeni tudi drugi, ki vas to zanima.

Peticija

PETICIJA
»Za družino in pravice otrok!«

Vlada je 21.9.2009 v javno razpravo poslala predlog Družinskega zakonika, v katerem radikalno spreminja koncept zakonske zveze in družine v Sloveniji. Z določitvijo, da zakonsko zvezo lahko skleneta tudi osebi istega spola, predlog zakona omogoča, da bodo otroke lahko posvojile oz. sprejele v rejništvo tudi skupnosti oseb istega spola. V trdnem prepričanju, da je družina kot skupnost moža, žene in otrok temeljna vrednota naše prihodnosti in največja otrokova korist, v predlogu Družinskega zakonika spodaj podpisani od Vlade zato zahtevamo:

1. ohranitev zakonske zveze kot z zakonom urejene skupnosti moža in žene, katere pomen je v oblikovanju družine;
2. ohranitev družine kot življenjske skupnosti očeta, matere in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo;
3. spoštovanje pravice otrok, da so sprejeti v rejništvo oz. so posvojeni v urejeno skupnost moža in žene;
4. odpravo diskriminacije poročenih zakoncev na področju dodeljevanja socialne pomoči, vrtcev, socialnih stanovanj itd.;
5. pomoč družinam v Sloveniji, predvsem tistim, ki so se zaradi gospodarske krize znašle v težavah;
6. da mladim omogoči ustrezno pripravo na zakonsko in družinsko življenje.


Od Vlade pričakujemo, da bo krepila in ohranjala vrednoto zakonske zveze in družine, še posebno v času gospodarske krize, ki vse bolj ogroža blagostanje in socialni mir v Sloveniji.

Civilna iniciativa »Za družino in pravice otrok«

Kako lahko podprete to peticijo?
1. Spodaj podpisano peticijo pošljete na naslov Zavod KUL.si, Tržaška 85, 1000 Ljubljana.
2. Povabite sorodnike, prijatelje, znance, da podpišejo peticijo na spletni strani: http://www.ipetitions.com/petition/druzina/
3. Obiščete spletno stran 24kul.si in se naročite na e-novice.
4. Pomagate z nakazilom na KUL.si, Zavod za družino in kulturo življenja, Tržaška 85, Ljubljana; Raiffeisen banka d.d. Slovenska ulica 17 2000 Maribor
ŠT. RAČUNA: 24203-9010509135 s pripisom – ZA DRUŽINO IN PRAVICE OTROK!

Podkategorije