Vabilo k adventni molitvi za ohranitev in okrepitev vrednote zakonskega in družinskega življenja

Komisija Pravičnost in mir
SLOVENSKA ŠKOFOVSKA KONFERENCA

Ljubljana, 23.11.2010

Zadeva: Vabilo k adventni molitvi za ohranitev in okrepitev vrednote zakonskega in družinskega življenja

Predlog novega Družinskega zakonika je med mnogimi katoličani vzbudil veliko pozornosti. Še posebej to velja za predlagano redefinicijo družine, izenačitev registrirane istospolne partnerske skupnosti z zakonsko zvezo ter posvojitev otrok v istospolne skupnosti. Zato se je Komisija Pravičnost in mir pri SŠK že ob samem predlogu novega Družinskega zakonika, javno oglasila z izjavo "Ohranirno in okrepimo vrednoto zakonske zveze in družtne", v kateri je pozvala javnost in predstavnike državne oblasti, da se zavzamejo za ohranitev družine kot skupnosti očeta, matere in otrok. Predlog zakona, je navkljub nasprotovanju večine javnosti, dobil podporo v okviru prvega branja v Državnem zboru. Slovenska škofovska konferenca podpira delovanje Civilne iniciative za družino in pravice otrok, ki se zavzema za ohranitev zakonske zveze kot skupnosti moškega in ženske ter pravico otrok, da so posvojeni v takšno zakonsko zvezo. Vse župnike in pastoralne delavce zato vabim in pozivam, da v svojih župnijah naredijo naslednje:

• V letošnjem adventnem času pri sv. maši in znotraj različnih skupin okrepite molitev za družino. V ta namen lahko uporabite priloženo molitev.
• V letošnjem adventnem času organizirate podpisovanje peticije  "Za družino in pravice otrok" (obrazec je dostopen na spletni strani www.24kul.si).
• V svoji župniji (dekaniji) organizirate okroglo mizo na temo družine, zakonske zveze in predloga novega Družinskega zakonika. Pri iskanju gostov vam lahko pomaga omenjena civilna iniciativa na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.">Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. .

Za dodatne informacije se lahko obrnete na tajnika Komisije Pravičnost in mir p. Tadeja Strehovca (e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.).

Vnaprej najlepša hvala za sodelovanje in podporo.

Msgr. dr. Anton Stres

Tukaj lahko preberete originalni dopis.

 

Molitev za družino

Sveti, Troedini Bog, ti si Ljubezen.

Slavimo te in hvalimo, ker si ustvaril družino,

da se tvoja Ljubezen po njej uresničuje in razširja.

V času, ko se želi

razvrednotiti družino očeta, matere in otrok, se milostno ozri na nas,

da bomo uresničevali tvoj načrt Ljubezni.

Prosimo te,

da bi se vsi kristjani s pogumom in javno besedo zavzeli za vrednoto družine

ter jo posredovali našim mladim.

Naše družine, naš narod in naše voditelje izročamo v varstvo Matere Marije, svetega Jožefa in drugih zavetnikov družine.

Stvarnik družine, sprejmi naše prošnje in jih usliši po Kristusu, našem Gospodu.

Amen.

Marija, Kraljica družine, prosi za nas!

Krščanski pogreb

Katekizem katoliške Cerkve o smrti in pogrebu podaja misel o smislu krščanske smrti in pravi takole: Smisel krščanske smrti se razodeva v luči smrti in vstajenja Kristusa, našega edinega upanja. Kristjan, ki umrje v Kristusu Jezusu, odide, da "bi bil doma pri Gospodu" (2 Kor 5,8).

Pogreb se obhaja v različnih obredih ustrezno z razmerami in izročili posamezne pokrajine. Vedno pa izraža velikonočno naravo krščanske smrti v upanju na vstajenje kakor tudi smisel občestva z rajnim, zlasti z molitvijo za očiščenje njegove duše.

Z duhovnikom se je potrebno pogovoriti vse potrebno glede krščanskega pogreba. Pred pogrebom je prav, da svojci opravijo spoved in se med pogrebno mašo udeležijo obhajila, ki ga namenijo za pokoj duše rajnega. Namesto cvetja in sveč na grob darujmo za svete maše, za potrebe cerkve ali druge dobrodelne namene.

Sveto pismo jasno poudari, da je zadnje dogajanje našega telesa, spremenitev v prah in pepel in da se vračamo v zemljo, od koder smo vzeti. Čeprav pepel ni telo in telo ni pepel, ju izročamo zemlji v upanju na vstajenje »mesa in večno življenje«. Tako ne moremo govoriti o kakšnem vplivu na vstajenje, če je bil nekdo upepeljen ali če je bil položen v zemljo s telesom. Glede vstajenja imamo le zagotovilo vere, da bomo deležni poveličanega telesa, ki ne bo podvrženo času in prostoru ter zakonitostim narave, ampak bo dokončna oblika bivanja v Bogu.

Preberi več

VSI SVETI

V vzhodni Cerkvi so že v 4. stoletju praznovali spomin vseh svetih mučencev. Obhajali so ga spomladi v povezanosti z veliko nočjo, ker so se zavedali, da k dovršitvi Kristusovega poveličanja spada tudi poveličanje njegovih udov.

Pod vplivom vzhodne Cerkve so proti koncu 6. stoletja uvedli praznik vseh mučencev tudi v Rimu. Papež Bonifacij IV. pa je 13. maja leta 610 rimski tempelj Pantheon posvetil Devici Mariji in vsem mučencem.

Vsi sveti - kot praznik

Misel o praznovanju vseh svetnikov (in ne več samo mučencev) je dobila oprijemljiv izraz, ko je papež Gregor III. (731-741) pri sv. Petru v Rimu posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, vsem apostolom,  mučencem in vsem svetnikom.

Vsi sveti 1. november

Papež Gregor IV. (827-844) je praznik izrecno iz 13. maja preložil na 1. november in ukazal, naj se slovesno praznuje v vesoljni Cerkvi. Prvo pričevanje, da so v Rimu praznik vseh svetnikov obhajali 1. novembra, pa imamo že iz časa pred letom 800.

Razlogi, zakaj je Cerkev uvedla praznik vseh svetih, nastajajo že kmalu po uvedbi: število svetnikov je tako narastlo, da se ni bilo več mogoče spominjati vsakega posebej v bogoslužju.

Na praznik vseh svetih se spominjamo predvsem tistih neštetih nebeških izvoljencev, ki na zemlji njihove skrite, a pred Bogom in v resnici velike svetosti nihče ni poznal in priznal.

Morda so živeli med nami, pa nismo vedeli, kaj je v njih ustvarila Božja milost. Ti so namreč znali z Božjo pomočjo tisto posvečenje, ki so ga pri krstu prejeli, v življenju ohranjati in izpolnjevati (prim. C 40).

Vsi sveti - veseli praznik

Praznik vseh svetih je vesel praznik, ki vlije vsako leto veliko tolažbe in poguma vsem, ki so podali na pot Kristusovih blagrov, da morejo s potrpežljivostjo in ljubeznijo zmagovati nad svojimi notranjimi in prav tako zunanjimi bridkostmi in težavami (prim C 8).

To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili (prim. 2 Tim 4,7).

Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju (prim. 1 Pt 1,8), s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti.

Bogoslužje potujoče Cerkve se na ta praznik pridružuje nebeški Cerkvi in z njo vred poveličuje Gospoda, ki je vir svetosti in slava izvoljenih. To izraža tudi praznični hvalospev:

Danes v duhu gledamo tvoje sveto mesto,
nebeški Jeruzalem, ki je naša domovina.

Tam te obdajajo množice naših srečnih bratov in sester
in te vse veke slavijo.

Radujemo se poveličanja vseh svetih članov Cerkve
in ob njihovem zgledu in priprošnji
v veri potujemo obljubljeni sreči naproti.

 

 (F. Oražem, Leto Kristusove skrivnosti, 111-113)

Zahvalna nedelja

Zahvalna nedelja in pisma slovenskih škofov ob zahvalni nedelji

07.11.2010: Cerkev na Slovenskem

V Cerkvi na Slovenskem zahvalno nedeljo vsako leto obhajamo na nedeljo po prazniku vseh svetih. Letos bo to 7. novembra.

468_6803.JPG
 

Praznik zahvale so poznala že starodavna ljudstva, ki so v znamenje zahvale in prošnje za blagoslov darovala ječmenove snope, poljedeljska ljudstva pa so darovala enoletno jagnje. Z nastopom judovstva oziroma z izhodom judovskega ljudstva iz egiptovske sužnosti je zahvala dobila bogoslužni in odrešenjski pomen. Judje se tega dogodka spominjajo ob šotorskem prazniku (prim. 5 Mz 16,13–15 in 4 Mz 29,35–39).

Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, npr. za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero. Zahvala zajema vse naše življenje – vse, kar smo in kar imamo. Cerkev z opozarjanjem na pomen zahvale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem prebuja in krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kakovost. Najvišja oblika zahvale za kristjane je daritev svete maše, kjer se Bogu Očetu zahvaljujemo za vse, kar nam je podarjeno. Sveta maša je prošnja in zahvala ob enem, zato je praznovanje zahvalne nedelje povezano z bogoslužnim obredom.

Pri svetih mašah na zahvalno nedeljo se bodo verniki, duhovniki in škofje s hvaležno držo zahvalili drug drugemu in Bogu za vse prejeto v minulem letu. Zahvala bližnjemu pomeni utrjevanje dobrih vezi in graditev občestva. Hvaležnost Bogu pa vse spominja na Darovalca dobrega.

Slovenski škofje ordinariji so ob zahvalni nedelji na vernike v svojih škofijah tudi letos naslovili posebna zahvalna pisma, da s svojimi darovi podpirajo življenje Cerkve.

Škofova zahvala

Ko so v jeseni pospravljeni skoraj vsi poljski pridelki, obhajamo na prvo nedeljo v novembru zahvalno nedeljo. Že v stari zavezi se je Božje ljudstvo zahvaljevalo Bogu za vse pridelke zemlje. Danes se ne zahvaljujemo Bogu le za sadove zemlje, temveč tudi za sadove znanosti, tehnike in kulture. Od Boga je vse, kar smo in kar imamo: življenje, poklic, duhovne in gmotne dobrine.

Letos se zahvaljujem Bogu za 25 let opravljanja škofovske službe, za vse sodelavce, duhovnike, redovnike in laike, za milost, ki vam je bila dana v duhovniškem letu, tako da ste z njo vsestransko obogateli v vsej besedi in vsem spoznanju. Pričevanje o Kristusu se je med vami utrdilo. Zvest je Bog, ki vas je poklical v občestvo s svojim Sinom Jezusom Kristusom (prim. 1 Kor 1,4–9).

S pričevanjem svojega življenja in z navdušenim izvrševanjem svojega poslanstva še bolj zvesto in neutrudno delajmo za prebujanje novih poklicev v naši škofiji!

Zahvaljujem se duhovnikom, ki ste sprejeli premestitve in nove službe. Tako gradite našo škofijsko skupnost. Naj Bog nagradi vsakega od vas, ki ste se kljub pomislekom in težavam v duhu pokorščine opogumili, da sprejmete nove zadolžitve.

Hvala za vse delo, ki ga opravljate duhovniki in verniki v različnih službah za blagor škofije. Bogu smo hvaležni za dvajset novih katehistinj in katehistov, ki so letos diplomirali.

Hvala za vse nabirke in prispevke v korist škofije in vesoljne Cerkve. Gospod naj vas nagradi in blagoslovi!


msgr. Metod Pirih koprski škof



Sv. maša za popravo krivic v Great Missendenu v Veliki Britaniji

V cerkvi Marijinega Brezmadežnega srca Great Missendenu v Veliki Britaniji bo v petek, 29. oktobra 2010, ob 12.00 posebna sv. maša za popravo krivic (Mass of Reparation), ki jo je s svojo odločitvijo o repatriaciji pripadnikov protikomunističnih sil leta 1945 storila Britanska armada. Dogodek pripravlja kanonik Timoty Russ v sodelovanju s škofom iz Northamptona Petrom Doylem.

Cerkev Marijinega Brezmadežnega srca - Great Missenden

Pri sv. maši bodo somaševali ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK dr. Anton Stres, vojaški vikar dr. Jože Plut in vodja slovenske katoliške misije v Londonu g. Stanislav Cikanek. Navzoča bosta tudi anglikanski škof iz Buckinghama Alan Wilson in ruski pravoslavni nadškof za Veliko Britanijo in Irsko Mark Arndt.

Organizatorji slovesnosti so njen namen opisali z besedami:

»Maša za popravo krivic,
za vse slovenske žrtve pobojev v poletju leta 1945,
za tolažbo njihovim družinam,
za popravo krivičnega dogajanja,
za očiščenje vesti,
za vnovično sodelovanje med vsemi ljudmi dobre volje v Sloveniji in
za več kot odlične odnose med Slovenijo in Združenim kraljestvom.«

Edinburški kardinal Keith O’Brien je za to priložnost poslal posebno sporočilo, ki ga začenja takole:

»Zadostilna sv. maša ni le iskreno obžalovanje in duhovno zadoščenje za vse, kar se je zgodilo, temveč tudi spoznanje, da se je zgodilo nekaj duhovno pomembnega, nekaj pozitivnega, ozdravitev, ki je dragocena za nas v iskanju bolj bratske in sestrske prihodnosti. Vsaka kršitev pravičnosti in resnice zahteva zadostitev.

Danes razmišljamo o napačni odločitvi, ki jo je maja 1945 naredila britanska vojska in nazaj poslala 12.000 vojakov, večinoma slovenskih katoličanov ter jih izročila sovražnikom v Jugoslaviji. Odkritje mnogih grobišč potrjuje ugotovitev, da je bila velika večina teh mož ob vrnitvi pomorjenih.«

Udeležbo pri sv. maši za popravo krivic so med drugim potrdili:

Iz Slovenije: - g. Alojz Peterle, prvi predsednik Vlade RS in poslanec Evropskega parlamenta - dr. Andrej Bajuk, nekdanji predsednik Vlade RS in nekdanji finančni minister - dr. Milan Zver, poslanec Evropskega parlamenta - Andreja Valič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo - dr. Tamara Griesser-Pečar, zgodovinarka - Jože Dežman, zgodovinar - Valentin Mohar, predstavnik Svetovnega slovenskega kongresa - sorodniki žrtev pobojev

Predstavniki britanskega javnega življenja:

  • Peter Harper KSG FCA
  • Ga. Duncan Smith
  • baronica von Oppenheim
  • Nicholas Brentnall OBE
  • Keith Miles OBE
  • Lisl Biggs-Davison – Director CRCE
  • John Corsellis, avtor knjige Slovenija 1945
  • Marcus Ferrar, avtor knjige Slovenija 1945
  • Mike Colston, podpredsednik Sveta grofije Buckinghamshire

Več javnih osebnosti iz Velike Britanije je že posredovalo sporočila, v katerih izražajo obžalovanje omenjenih dogodkov iz leta 1945 in priznanje organizatorjem, ki so dali pobudo za omenjeno sv. mašo.

Pri sv. maši bo solistko Ireno Preda spremljal pevski zbor.

 

Vir: RKC

Podkategorije