Pastirsko pismo ob začetku Slomškovega leta ob 150-letnici njegove smrti v sluhu svetosti

27.11.2011: Mariborska metropolija: Škofija Celje, Nadškofija Maribor in Škofija Murska Sobota

Duhovniki v mariborski metropoliji, ki jo sestavljajo Škofija Celje, Nadškofija Maribor in Škofija Murska Sobota, bodo na prvo adventno nedeljo, 27. novembra 2011, vernike seznanili s pastirskim pismom, ki so ga podpisani škofje pripravili ob začetku Slomškovega leta.

Pastirsko pismo v formatu pdf

Dragi bratje in sestre v Kristusu!

»Pazite in čujte! /…/ Kar pravim vam, pravim vsem: Čujte!« (Mr 13,33.37). Tako nam Jezus kliče na 1. adventno nedeljo. Kar štirikrat nas v kratkem evangeljskem odlomku vabi k budnosti. To ni samo vabilo k pripravi na praznik Kristusovega rojstva, ampak vabilo k dejavni evangeljski drži kristjana sredi zgodovine. Katoliška vera kot življenjski odnos z živim Jezusom ni opij, ki uspava, ampak je notranja moč, da ohranjamo oči odprte tudi ponoči. Kajti dokler se Gospod v polnosti ne vrne, se še bije boj med temo in svetlobo. Za kristjana zemeljsko življenje in zgodovina nista čakalnica, ampak prostor burnega razločevanja duhov. Čuječnost je zato srca oko, uprto v Gospoda, in sicer zato, da lahko srce v pravo smer giblje roke in noge, misel in čustva. Naše budnosti naj ne preveva strah pred Gospodovo vrnitvijo, ampak naj jo hrani srčna želja, da bi bili ob njegovi vrnitvi poleg. In še nekaj nam Gospod, ki je odšel k Očetu, sporoča: ni dovolj biti samo buden, ampak tudi odgovoren do »oblasti« (prim. Mr 13,34), ki jo je zaupal svojim služabnikom. Dal nam je svojo oblast, oblast Sina, ki ljubi Očeta in zato tudi sestre in brate. V Kristusovem Duhu imamo oblast njegove besede, ki odpušča grehe, izganja demone, ozdravlja, omogoča spreobrnjenje in pomaga prepoznati Gospoda in njegova znamenja okoli nas. »Čujte« (Mr 13,37) je zadnja Jezusova beseda vsem v njegovem javnem delovanju; nato se prične pripoved o trpljenju. Naj nas prav zato še bolj nagovori.

Bratje in sestre, z veseljem pa tudi naznanjamo, da danes ne začenjamo samo novo cerkveno leto, ampak smo včeraj, na rojstni dan blaženega škofa Antona Martina, s slovesnostjo na Ponikvi vstopili tudi v Slomškovo leto, ki bo trajalo do nedelje, 25. novembra 2012. S tem letom vas vabimo k temeljiti duhovni pripravi na obhajanje 150-letnice smrti blaženega škofa Antona Martina, ki jo bomo obhajali 24. septembra 2012.

Ali veste, zakaj so 25. septembra 1912 od 18.00 do 18.30 zvonili zvonovi vseh župnijskih cerkva mariborske škofije; in zakaj so 24. septembra 1962 od 20.30 do 21.00 spet zvonili isti zvonovi? Leto 1912 je bilo res evharistično, leta 1962 pa se je pričel drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor, a zvonovi takrat niso zvonili zaradi tega. Zvonili so Bogu v slavo in čast, da je dal mariborski škofiji svetniškega škofa, prvega na sedežu v Mariboru, zdaj že blaženega Antona Martina Slomška. Hkrati pa so v hvaležen spomin vernikov klicali dvoje: leta 1912 petdesetletnico, leta 1962 pa stoletnico njegove blažene smrti. In zato bodo zvonovi prihodnje leto, ko bomo pisali letnico 2012, spet zapeli, a takrat še bolj slovesno. Najprej bo to pesem zahvale in veselja, da je med nami škof Anton Martin kot blaženi in da ga je na domačih tleh za blaženega razglasil zdaj že tudi blaženi papež Janez Pavel II. Praznovanje obletnice naj bo tudi klic k še pomnoženi molitvi in izročanju svojih telesnih, duševnih in duhovnih stisk priprošnji blaženega škofa Antona Martina. Obe prejšnji obletnici sta bili močna spodbuda za korak naprej v procesu za njegovo beatifikacijo. Tokratna naj bo še močnejši klic k prošnji za čudežni Božji poseg v naša življenja po Slomškovi priprošnji, kot korak naprej na poti njegove razglasitve za svetnika. Kajti samo to še manjka do dokončnega svetniškega sija okoli njegove glave in s tem do dokončne izpolnitve sto petdesetletnih hrepenenj njegovih častilcev, ki smo prepričani, da je leta 1862 v Mariboru umrl svetnik.

Pod geslom Svetost prenavlja svet vas to leto vabimo k aktivnemu sodelovanju. Z raznovrstnim programom želimo v naši zavesti vse leto ohranjati pomen njegovega svetega življenja in smrti, takrat in danes. Za vsak mesec Slomškovega leta smo izbrali eno, zanj značilno vrednoto, ki je aktualna tudi v pastoralnem letu družbenega nauka Cerkve ali pa ustreza dogajanju v cerkvenem letu: vera, edinost, kultura, družina, vstajenje, Cerkev, domovina, duhovništvo, Marija, vzgoja, delo in narava, življenje. Posebej vas vabimo, da avgusta in septembra 2012 z lokalnimi dogodki obeležimo zadnje postaje njegovega zemeljskega življenja: posvetitev cerkve Svetega Križa nad Belimi vodami, zadnjo vizitacijo v dekaniji Laško, duhovne vaje v Rogaški Slatini, zadnji obisk Ptujske Gore, posvetitev cerkvice sv. Rozalije v kostrivniški župniji in zadnje tri dni v Mariboru. Na obletnico Slomškove beatifikacije v sredo, 19. septembra 2012, bo v mariborskem gledališču glavna akademija; skupni bogoslužni vrhunec praznovanja pa bo na Slomškovo nedeljo, 23. septembra 2012, prav tako v Mariboru. Vsi ste povabljeni, da po župnijah, dekanijah ali naddekanijah vse leto tudi samoiniciativno organizirate dogodke za poživitev Slomškovega duha na lokalnih ravneh.

V Slomškovem letu vas še posebej prosimo, da po župnijah in drugih skupnostih organizirate molitvene ure ali druge oblike skupne molitve vsak 19. dan v mesecu (dan Slomškove beatifikacije); in da vsak dan pri sveti maši molite za Slomškovo kanonizacijo. K posebni molitveni navezi ste povabljene družine, da bi se vaša molitev krepila ob Slomšku, ki so mu bile družine zelo pri srcu in jih je redno spodbujal k skupni molitvi. Kot vabilo in vodilo te molitve imate na razpolago zgibanko, ki bo pomagala dajati vsebino vaši molitvi in premišljevanju z mislimi in nameni, ki smo jih navedli za vsak mesec Slomškovega leta. V mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika pa bo vsak 23. dan v mesecu tudi molitveno bdenje na Slomškovem grobu od 19.00 do 24.00. Vabljeni ste, da se ga kdaj kdo udeleži tudi iz vaše župnije; v duhu pa se lahko pridružite tudi doma.

Ko bomo v tem letu še bolj zavestno živeli z bl. škofom Slomškom, bomo še jasneje spoznali, kako so se na njem uresničile Pavlove besede iz današnjega berila: »On vas bo tudi do konca utrdil, da boste brez krivde na dan našega Gospoda Jezusa Kristusa« (1 Kor 1,8). Naj nas osrečuje dejstvo, da je bila zanj njegova zemeljska smrt rojstvo za nebesa. Njegovo v svetost usmerjeno življenje je temelj prepričanja, da zanj smrt ni bila odsotnost življenja, ampak prav nasprotno, prehod v polno življenje. Čeprav se bomo pripravljali na obletnico njegove smrti, nas bo to vendarle vodilo v odkrivanje velike krščanske vizije življenja, ki vključuje vstajenje. Ta vizija naj nas ozdravi od nekulture smrti, ki se tako usodno razširja med nami in povzroča strah pred podarjanjem samega sebe, duší življenje resnične ljubezni in rojeva grozo pred smrtjo ter jo odriva na obrobje zavesti. Ob Slomšku se v tem letu učimo misliti o mrtvih kot o živih. Kristus, ki je sestopil v človeško smrt, jo je preoblikoval v prehod v polnost življenja pri Očetu. Slomškovo leto bo doseglo svoj smisel, če se bosta med nami utrdili zavest in vera, da želi Kristus tudi naši končnosti omogočiti, da vanjo vdre Življenje.

Na blaženem škofu Antonu Martinu se je uresničila Izaijeva misel: »Mi smo glina, ti si naš upodabljavec, vsi smo delo tvojih rok« (Iz 63,7). Svojemu Stvarniku se je pustil tako gnesti in oblikovati, da v njegovem življenju lahko prepoznavamo sledove svetosti. Naj blaženi Slomšek tudi nam izprosi, da bomo v njegovem letu voljna »glina« v Božjih rokah.

Dragi bratje in sestre v Kristusu, na priprošnjo bl. škofa Antona Martina naj bo blagoslov, ki ga škofje kličemo nad vas, rodoviten v vašem življenju!

Na praznik bl. škofa Antona Martina, 24. septembra 2011 v Mariboru, Celju in Murski Soboti

mariborski nadškof metropolit msgr. Marjan Turnšek
celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek
murskosoboški škof msgr. Peter Štumpf
upokojeni mariborski nadškof msgr. Franc Kramberger
upokojeni mariborski pomožni škof msgr. Jožef Smej